Božičnica: obvezna v višini 639 evrov, a z nekaj izjemami

Vlada se je na današnji redni seji seznanila s predlogom posebnega zakona o božičnici. O zakonu bo v naslednjih dneh razpravljal še Ekonomsko-socialni svet (ESS), je po seji povedal podpredsednik vlade in minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. “Naša želja je, da se socialni dialog uspešno zaključi najkasneje nekje do 27. oktobra,” je dejal.

Kot je navedel, bo obvezna božičnica za zaposlene izplačana še letos in vsa naslednja leta. Letos bo izplačana najkasneje do 18. decembra, višina izplačila pa bo znašala 639 evrov bruto.

V javnem sektorju bo veljala polna višina izplačila 639 evrov, ministrstvo za finance pa bo pripravilo predlog, na kakšen način bodo dobili božičnico zaposleni v javnem sektorju. Finančni minister Klemen Boštjančič je na vladi zagotovil, da bo denar za božičnice v proračunu zagotovljen, je dejal Arčon.

“Izplačilo se v prvem letu ne bo upoštevalo tudi pri izračunu pravic iz socialnih transferjev, tako da cilj je, da prejemki ne bi vplivali negativno na socialno upravičenost gospodinjstev,” je navedel Arčon. Božičnica bo popolnoma neobdavčena in razbremenjena vseh prispevkov.

Izjeme, ki bodo veljale za podjetja v težavah

Podjetja, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami, bodo imela možnost ta zimski dodatek izplačati z zamikom, najkasneje do 31. marca prihodnje leto, kot velja tudi za izplačilo regresa.

“Da bi preprečili težave v poslovanju podjetij, smo se letos odločili narediti tudi posebno izjemo. Tista podjetja, ki ne bodo imela možnosti izplačila in imajo likvidnostne težave, bodo letos lahko izplačala eno osmino minimalne plače, kar trenutno znaša 160 evrov,” je povedal Arčon. Vendar bo to veljalo le pod pogojem, da ne izplačujejo dividend in nagrad poslovodstvu.

Ali je bila božičnica izplačana delavcem in ali je morebiten zamik izplačila upravičen, bo nadziral inšpektorat za delo.

Delodajalci jutri na sestanek s premierjem

Kompromis je bil po Arčonovih besedah soglasno sprejet na koaliciji in kasneje na vladi. Možnost zamika izplačila in razpon od 160 do 639 evrov je ocenil za razumljivo. “Želim si, da bo to dobro sprejeto tudi pri deležnikih v Ekonomsko-socialnem svetu,” je dodal.

Na vprašanje o nasprotovanju delodajalcev, ki so pretekli petek protestno zapustili sejo ESS, ker so menili, da je v zvezi z uvedbo obvezne božičnice že vse odločeno in se o tem ni več mogoče pogajati, je Arčon odgovoril: “Jasno je, da so delodajalci v prvi fazi temu nasprotovali. Predsednik vlade jih je včeraj povabil na srečanje v Lendavo, niso se ga udeležili. Jutri naj bi imeli ponoven termin srečanja s predsednikom vlade.”

V Obrtno-podjetniški zbornici (OZS) so za Forbes Slovenija včeraj pojasnili, da za omenjeno srečanje v Lendavi niso mogli zagotoviti udeležbe vseh delodajalskih organizacij.

Arčon je povedal, da so se včeraj v Pomurju o božičnici pogovarjali tudi z gospodarstveniki, ki so “skoraj brez izjeme z navdušenjem potrdili uvedbo te božičnice, ker jih hkrati tudi razbremenjuje”. Ti so po Arčonovih besedah tudi predlagali, da se pri božičnici omogoči razpon med 160 in 639 evri.

Poudaril je, da si želijo socialnega dialoga in da upa, da bo predlog do 27. oktobra na ESS sprejet in potrjen.

Posebni zakon bi sicer veljal do spremembe zakona o delovnih razmerjih, ki bi vprašanje obvezne božičnice uredil sistemsko.

Gorenšček: Izplačilo znižane božičnice je odraz dobre volje

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije Mitja Gorenšček je danes v izjavi za novinarje ocenil, da je možnost izplačila božičnice v višini zgolj osmine minimalne plače, ki je predvidena izključno za letos, “odraz dobre volje”, poroča STA. “Mi smo zadovoljni, da prihajajo s tovrstnimi predlogi, jih pozdravljamo, niso pa še na ravneh, kot jih pričakujemo,” je dejal. Kot je izpostavil, potrebujejo še več dodatnih pojasnil.

Gorenšček je spomnil, da si delodajalci želijo predvsem, da božičnica ostane prostovoljna ter da se poveča raven neobdavčenosti in neoprispevčenosti njenega zneska. Ob tem je izrazil upanje, da bodo pogajanja v zvezi s prostovoljnostjo prinesla dodaten napredek.

“Predlog zakona pri obrtnikih sproža veliko več vprašanj kot odgovorov”, pa je za STA dejal predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar. Obrtnike po njegovih besedah zanima, kako bodo prišli do možnosti znižanega izplačila zimskega dodatka, saj ne izplačujejo dividend ali nagrad, imajo pa prek statusov s. p. dobičke, ki si jih nakazujejo kot plače.

Skrbi ga, da za predlagane izjeme ni pravne podlage. “Kajti če bo izplačilo uzakonjeno kot pravica, potem vemo, da pri pravicah ni izjem. Tudi če samo za nekaj mesecev odložiš plačilo, podjetju pravzaprav to ne bo kaj dosti pomagalo,” je menil.

Gospodarstvo si po njegovih besedah še želi dialog, “dokler ne izčrpa vseh možnosti”. “Bomo videli, na kakšen način še lahko omejimo škodo, do katere bo zagotovo prišlo, ne samo v državnem proračunu, tudi pri podjetjih, ki ne zmorejo kar naenkrat najti denarja še za to dodatno izplačilo,” je za STA še dejal Cvar. Velike težave bo imelo 20.500 podjetij z negativno bilanco v preteklem letu, je napovedal.

Sindikati proti znižani božičnici

Nad vladnim predlogom zakona o obvezni božičnici, predvsem nad posebnim pogojem, po katerem bi lahko podjetja v likvidnostnih težavah letos zaposlenim izplačala le 160 evrov zimskega dodatka, pa so razočarani sindikati, poroča STA.

“Očitno bodo ljudje dobili različne zneske,” je za STA povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek. “Ljudje so na ta način postavljeni v neenakopraven položaj,” je dejal. Za predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andreja Zorka je ta predlog “absolutno nesprejemljiv”. Prepričan je, da je zamik do konca marca dovolj velik “odpustek” delodajalcem, da lahko najdejo potrebna sredstva.

Zorko je ob tem še izrazil razočaranje, da vlada predlaga neupoštevanje božičnice v izračun pravic iz socialnih transferjev le za prvo leto izplačila, ne pa za vsa leta. Ta bi lahko namreč vplivala na to, katere transferje bodo dobivali in v kakšni višini, kakšnega bi lahko celo izgubili. Božičnica bi tako lahko denimo vplivala na subvencije za vrtec in šolsko prehrano ali na otroški dodatek, je navedel za STA.

Nepravično se mu tudi zdi, da bi bili delodajalci na drugi strani pri izplačilu zimskega dodatka razbremenjeni davkov in prispevkov.

Obregnil se je tudi ob sestanek Goloba z delodajalci o božičnici, napovedan za petek, medtem ko sindikati podobnega vabila niso prejeli. Kot je še povedal za STA, se mu to ne zdi prav, saj da morata biti oba socialna partnerja enako obravnavana.

Kako bo z zimskim dodatkom za upokojence?

Glede izplačila zimskega dodatka za upokojence, ki ga zdaj ogroža pobuda za referendum o pokojninski reformi, pa je Arčon povedal, da so se o njem pogovarjali predvsem na koaliciji. “Skušali bomo najti rešitev in verjamemo, da jo tudi bomo,” je dejal.

Zimski dodatek za upokojence bo po njegovih besedah določen v tem zakonu ali s posebnim zakonom.